Hajnáčka

Ajnaška vas je naselje z bogato zgodovino in naravnimi vrednotami, ki je svoje ime dobilo po turško-madžarskem osebnem imenu „Ajnács”. Legenda pravi, da je po naselitvi Madžarov vojvoda Huba grad, ki se dviga nad naseljem, podaril svoji hčerki Hajnácski. Naravno okolje, ki obdaja vas, ponuja možnosti za trajnostne turistične izkušnje. Ruševine gradu, ki stojijo na bazaltnem stožcu, ostanku nekdanje vulkanske aktivnosti, niso le zgodovinska vrednota, temveč tudi pomembna naravna znamenitost. Kraterski stožec na bližnjem Ragáču, ki je vulkanski ostanek, privablja obiskovalce kot geološka posebnost za trajnostno pohodništvo in raziskovanje narave. Na območju vasi so odkrili številne fosile prazgodovinskih sesalcev, ki poudarjajo biološko raznolikost in naravovarstveni pomen okolice. Pomemben del kulturnozgodovinske dediščine naselja je Pogányvár, ki je bil nekoč keltsko naselje, danes pa kot arheološka vrednota prispeva k okoljsko ozaveščenemu kulturnemu turizmu. Čeprav je na območju Csevice nekoč deloval priljubljen zdraviliški kompleks, ki so ga zaprli v 19. stoletju, se danes ponujajo nove možnosti za trajnostno rekreacijsko uporabo nekdanjega zdravilišča. Med grajeno dediščino Ajnaške vasi izstopajo cerkev iz 18. stoletja, klasicistični dvorec, zgrajen leta 1820, ter rimsko-katoliška cerkev, dokončana leta 1995 po načrtih arhitekta Istvána Nováka, prejemnika Yblove nagrade, katere temeljni kamen je leta 1991 blagoslovil papež Janez Pavel II. Ti objekti niso le kulturne, temveč tudi skupnostno trajnostne vrednote v življenju naselja. Edinstvene značilnosti Ajnaške vasi, njene zgodovinske in naravne vrednote, predstavljajo idealno osnovo za razvoj trajnostnega in odgovornega turizma, ki hkrati ohranja vrednote preteklosti in zagotavlja kakovostno prihodnost za lokalno skupnost.