Kazár

Najbolj edinstvena naravna tvorba Kazárja je riolitni tuf, ki je nastal pred približno 20 milijoni let v srednjem miocenu, torej v istem obdobju kot gore Mátra in Karancs. Verjetno je bil ta material razpršen med vulkanskimi izbruhi iz Mátre, v velikostih od prahu do več decimetrov. Mehko površino tufa je oblikovala vodna erozija, ki je izdolbla zapletene razvejane jarke in pustila za sabo stožce in grebene, kar geomorfologija imenuje slaba zemlja. Ta območja so bila zaščitena pred erozijo z večjimi delci. Po terenu je mogoče hoditi previdno v suhem vremenu, vendar to ni priporočljivo v dežju, saj postane spolzko kot milo in se skoraj neizbrisno oprime čevljev in oblačil. V bližini tega hriba je mogoče najti še eno geološko zanimivost. Ta geološki odsek prikazuje zgornji del ottnangijske stopnje in osnovne formacije karpatske stopnje. V plasteh nad zgornjim rjavim premogovnim slojem, glinasti in nato peščeni prekrivni formaciji, se nahajata dve plasti favne Cardium (srčanke), nad tem pa drobnozrnati ohlapni peščenjak vsebuje ostanke Congeria ("kozje kopito"). Čeprav je ta prizor morda zanimiv le za laike, so strokovnjaki – z analizo stratifikacije in fosilov, najdenih v teh plasteh – prišli do pomembnih zaključkov za stratigrafsko oceno drugih podobnih območij v državi in za razlago nastanka sedimentnih kamnin v nekdanjih lagunskih območjih.