Kozárd

Ime Kozárda nakazuje, da se je del ljudstva Hazari, ki so prišli z madžarskimi osvajalci, naselil na tem območju. V srednjem veku sta bili v bližini Kozárda dve naselji: Kozárvölgy in Varaskalapács. Slednje je verjetno bilo utrjeno mesto, saj njegovo ime izhaja iz besede "Váraskalapács." Leta 1413 je kralj Sigismund obe naselji podaril družini Derencsényi. Kozárd je bil prvič omenjen v osmanskih davčnih zapisih leta 1633, kjer so bile navedene tri obdavčljive gospodinjstva. Do leta 1770 sta vas imela v lasti princ Miklós Esterházy in družina Marsovszky. V 18. stoletju so se v izpraznjeni vasi naselili Madžari in Slovaki. To dokazujejo lokalna geografska imena (Travnyik, Pohánka, Dubina) in pogosta priimka (Figura, Kollár, Kovács, Bagyinszki, Takács, Csalovszki, Oravecz, Malik ter kasneje Kodák). Od 18. stoletja do sredine 20. stoletja se je lastništvo vasi pogosto spreminjalo, posestva pa so prehajala v roke družin Esterházy, Marsovszky, Kálnói Entre Antal, Plachy Gyula in Hatvany–Deutsch. Leta 1865 je dve tretjini vasi uničil požar. Nato je leta 1873 izbruh kolere, driske in dehidracije opustošil prebivalstvo ter Kozárdu zadal hud udarec. Prebivalci so se večinoma preživljali s kmetijstvom, vino, pridelano v regiji Kozárd–Ecseg, pa je bilo nekoč znano po vsej državi. Vendar pa je v 80. in 90. letih 19. stoletja epidemija trtne uši (škodljivec, prinesen iz Amerike, proti kateremu evropske sorte trte niso bile odporne) povzročila ogromno uničenje. Kozárdovi vinogradi niso bili izjema, zato so morali vinogradništvo začeti znova. Kljub tem prizadevanjem pa vinogradništvo v regiji nikoli ni doseglo nekdanje slave. Danes so edini preostali dokaz o nekoč cvetoči tradiciji pridelave vina kamnite vinske kleti, značilne za okoliške vasi.